|
O koreninah našega kraja
Razbor je bil obljuden že v prazgodovinski dobi, kar dokazujejo gomile na griču vzhodno od Rude. Rimske najdbe pa potrjujejo obstoj rimske naselbine. Na področju razborske župnije sta bila najdena dva kamna z rimskimi napisi. Prvi je bil najden v gozdičku kmeta Martina Šanteja iz Henine. Izročili so ga Zgodovinskemu društvu v Gradcu. Na njem je zapisano D M INF. C. VIBIVS SAB INVS. VETERAN VS. L. V. MA. AN. LXV. P. PAVLINV MMM. VI. Drugi kamen z napisom »Marco Vlpio Rutilliano Mellalei Filio preafecto suo auspiciiis divi Alexandri imperat. In Persia feliciter pugnanti cohors Tauriscorum haec posuit« stoji v kraju Ruda. Postavila ge je kohorta Tauriskov svojemu poveljniku Marku Ulpiju Rutilijanu, ki se je v času cesarja Aleksandra Severa (222-235) boril v Perziji. Ali je samo naključje, da so temu Rutilijanu tukaj v Rutah (Ruta – Ruda) postavili spomenik, ali pa je bil tukaj rojen in ima prav zato priimek Rutilijan? V srednjem veku so postavili na tem mestu gradič (dvorec Ruth) Rudo (404 m). Prvi znani lastniki in verjetno njegovi ustanovitelji so bili vitezi Reutenbergi. Ko so ti leta 1375 izumrli je grad postal deželnoknežji fevd. V 17. stoletju je grad razpadel, nakar so zgradili novo graščino Rudo. Rudo je Jakob Gartner leta 1647 prodal jurkloštrskemu samostanu, a jo je že leta 1690 pridobil Teodorik Friderik pl. Diennersberg, nato je bil od leta 1744 lastnik baron Oton Billo, za njim Franc Anton Murmayr leta 1784, Johann Nepomuk Handl leta 1799, dr. Ignac Krejan leta 1803 in več drugih. Pred drugo svetovno vojno je bila last ing. Uhlira. V graščini je bil sedež »književne propagande« in znamenita galerija 500. Slik in skulptur slovenskih umetnikov. Sliko udarjenega Kristusa (podobo je udaril prevzetni zidar s kladivom po čelu, kjer se še sedaj pozna rana) so iz gradu prenesli v župnijsko cerkev v Loko in jo postavili na stranski oltar sv. Miklavža.
O župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika, ter podružničnih cerkvah sv. Lovrenca na Gori, Sv. Kancijana na Kremenu in sv. Jošta pod Lisco je mogoče več prebrati v Orožnovih zapisih, Šolski kroniki Blaža Jurka.
Župnija sv. Janeza Krstnika na Razborju pod Lisco
V letu 1788 so pri loški podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika ustanovili lokalijo in duhovnik Lovrenc Vertovšek, kaplan v Loki je bil prestavljen 17. januarja 1789 kot prvi kurat in 12. junija istega leta kot tak tudi nastavljen. toda že leta 1800, 7. junija, je cesarsko kraljevi okrožni urad v Celju izdal odlok, da se tega kurata prestavi k sv. Petru v Laškem, ker naj bi bil tam dušni pastir bolj potreben. Občina Razbor se je seveda pritožila,med drugim tudi 10. oktobra 1801, ter prosila, v začetku zaman, da bi njihovo lokalijo spet zasedli. Knezoškofijski lavantinski ordinariat je 9. decembra poročal guberniju v Gradec, da zaradi pomanjkanja duhovnikov lokalije na Razborju ne more tasesti ter, da bo c. kr. okrožni urad v Celju predlagal novo razdelitev kuratij. Končno so na večkratno prošnjo občine to zaključili ter s 1. julijem 1803 to lokalijo spet zasedli. Ta na novo urejena dušnopastirska postojanka je bila sprva z vzhodnim delom dodeljena matični župniji Loka, leta 1813 pa so Razbor iz dušnopastirske postojanke povzdignili v župnijo.
(povzetki iz Župnijskega pisma patra dr. Karlija Gržana)
|
||||||
