Ljudske pevke z Razborja (Sestre iz Orehovca)

Ljudskim pevkam z Razborja je bila pristna ljubezen do glasbe in slovenske ljudske pesmi položena že v zibelko. Ana Vidic, Pepca Prah, Pavla Žveglič in Anica Pavčnik prihajajo iz družin Klenovšek in Šantej iz vasi Orehovec, zato so jih na enem od njihovih nastopov v Mariboru prekrstili kar v Sestre iz Orehovca. Rade povedo, da je bilo v družini Klenovškovih 11 otrok, v družini Šantej pa kar 14. Starši so vsem poleg svoje ljubezni darovali prav ljudsko pesem. Kolikor daleč jim namreč seže spomin, vedno je povezan s petjem – pa naj so bili otroci na paši, njivi, poti v šolo, pri delu, v cerkvi … Kasneje so jih življenje in družinske obveznosti peljale svojo pot, a leta 1992 jih je pesem ponovno tesno združila. Tistega leta sta jih za sodelovanje pri prvem srečanju ljudskih pevcev na Gradu Sevnica spodbudila Jože Imperl in Jože Ašič. Odtlej so redne gostje tovrstnih srečanj v občini Sevnica in drugje po vsej Sloveniji. Vsako leto se udeležujejo srečanj v Sevnici, Mozirju, Dolenji vasi, Andražu na Koroškem in v Mariboru, z vsemi priložnostnimi nastopi in koncerti skupaj pa vsako leto na različnih odrih zapojejo več kot ducatkrat. Večkrat so se udeležile tudi regionalnih ocenjevanj. Strokovni ocenjevalci na srečanjih ljudskih pevcev Ljudskim pevkam z Razborja priznavajo pristnost in izvirnost pesmi, izjemno širok repertoar ter pristno ljudsko izvedbo petja. Nabor njihovih pesmi je raznolik, širok in obsežen, saj pravzaprav niti ne vedo, koliko jih sploh znajo zapeti, zagotovo mnogo več kot 300. Velik del nabora pesmi je v besedni obliki zapisan v knjigi Brede Vidmar z naslovom »Razbor med koprenami spomina«, v zvočni obliki pa tudi na dveh zgoščenkah iz leta 2006 in 2010. Svoje znanje predajajo obema folklornima skupinama z Razborja, tako Folklorni skupini Društva upokojencev Razbor kot v zadnjem času še posebej mladim iz Folklorne skupine Blaž Jurko Razbor. Poleg ljudske pesmi učijo in prenašajo na mladi rod tudi ostalo ljudsko izročilo, kot so šege, navade, običaji, tradicionalna dela, tradicionalna obrt, ljudske igre in drugo. V letu 2012 so zabeležile 20. obletnico skupnega ustvarjanja in prejele častno Maroltovo priznanje. Ljudske pevke z Razborja so zakladnica ljudskega izročila krajev izpod Lisce in pristen odmev nekdanjega počasnejšega in neodtujenega utripa podeželja. Njihova dobra volja, hudomušnost in smeh so nalezljivi, zato jih radi vabimo medse.

 http://www.slovenskenovice.si/bulvar/glasba/pevke-z-razborja-znajo-zapeti-vec-kot-200-pesmi